Z izrazom locale oznacujemo skupek lastnosti programskega
okolja, odvisnih od jezikovnega in kulturnega okolja
uporabnika. Mednje sodi informacija o tem, kateri znaki so crke in
kaksen je njihov vrstni red, nacin izpisa datuma in ure, izbiro locila
v zapisu decimalnih stevil (vejica oz. pika), zapis valute in
sporocila programov uporabniku.
Programski vmesnik za internacionalizacijo in lokalizacijo na
sistemih, zdruzljivih s standardi POSIX, je definiran v standardu
ISO/IEC 9899 (Programski jezik ISO C) ter IEEE 1003.2
(POSIX.2). Informacije, pomembne za lokalizacijo, razvrsca v sest
kategorij:
LC_CTYPE (znaki, ki predstavljajo abecedo)
LC_COLLATE (vrstni red znakov v abecedi)
LC_TIME (izpis datuma in ure)
LC_NUMERIC (izpis stevilcnih vrednosti)
LC_MONETARY (izpis valute)
LC_MESSAGES (komunikacije z uporabnikom)
LC_ALL zajema vseh nastetih sest kategorij. Medtem ko projekt
GNU pri izvedbi prvih petih kategorijah zvesto sledi standardu, se je
v sesti odlocil za njegovo razsiritev. Standardizacijski komite se
namrec ni mogel zediniti okrog izvedbe ravnanja s prevodi sporocil,
zato je standard v tej tocki prakticno neuporaben: doloca le prevode
za ``da'' in ``ne''. Projekt GNU je zato razvil svojo metodo, to je
paket GNU gettext. Prevedeni katalogi sporocil, ki jih
uporablja mehanizem gettext se navadno nahajajo v podimenikih
imenika /usr/share/locale/.
Sledi nekaj primerov odziva poslovenjenega sistema. Primeri so pobrani
s HP-UX, ker je lokalizacija Linuxa zaenkrat se v teku -- knjiznica
GNU libc 2.0 in kasnejse izpeljanke sicer ze ponujajo okvir za
lokalizacijo, izvedba pa zaenkrat se zaostaja, zato koncepta zaenkrat
se ne moremo ilustrirati s programi iz paketov textutils,
fileutils ipd.
Z nastavitvijo spremenljivke LANG na slovenski locale se
spremenijo vsi prilastki:
~> date
Sat Oct 19 22:32:04 METDST 1996
~> LANG=sl_SI.iso88592 date
Sob, 19 okt 1996 22:32:04
Lahko pa jih spreminjamo tudi vsakega posebej. Ce zelimo obdrzati
angleske izpise, obliko datuma, decimalno piko ipd., zeleli pa
bi, da gre urejanje crk po slovenski abecedi, spremenimo samo
LC_COLLATE:
~> sort abc.tex
abc
abca
abd
abc
~> LANG=C LC_COLLATE=sl_SI.iso88592 sort abc.tex
abc
abca
abc
abd
Seveda LC_COLLATE ne resi vseh problemov v zvezi z urejanjem.
Pri razvrscanju kastiljskih kraljev bi, recimo, zeleli, da pride Alfonz IX.
za Alfonzem VIII. in pred Alfonzem X. Kar pa je verjetno ze problem za
umetno inteligenco...
Spremenljivka LANG ima v splosnem obliko:
LANG=jezik[_drzava[.nabor]]
Pri tem je jezik dvocrkovna koda jezika, kot jo doloca
standard
ISO 639, drzava pa dvocrkovna koda drzave,
dolocena s standardom
ISO 3166.
Zgled za slovenscino, kot se govori v Sloveniji in pise s kodnim
naborom ISO 8859-2, je torej
LANG=sl_SI.iso88592
Dolocitev drzave in nabora znakov je neobvezna (pomembna je seveda pri
jezikih, ki se govorijo v vec drzavah; kaksen locale uporabljajo
Slovenci v zamejstvu, je piscu teh vrstic neznano), tako lahko pisemo
na kratko
V prvem in zadnjem primeru je izpisano sporocilo anglesko, v
predzadnjem pa verjetno tudi. V prvem zato, ker smo eksplicitno
zahtevali locale ``C'', v zadnjem pa zato, ker smo zahtevali locale
``sl_SI.iso88592'', v katerem ni prevoda sporocil -- to namrec obstaja
za locale ``sl''. V predzadnjem zgledu smo uporabili pravi locale, a
irelevantno kategorijo LC_CTYPE namesto uporabljene
LC_MESSAGES.
Se dve opombi: imenik, kamor prestavimo katalog sporocil, se mora
ujemati z imenikom LOCALEDIR, navedenim v izvorni
kodi. Tezavo, da GNU gettext razume ``sl'' in
``sl_SI.iso88592'' kot razlicna locala, je pisec teh vrstic resil z
simbolno povezavo v imeniku /usr/local/share/locale:
V teku je internacionalizacija projekta GNU (programi iz projekta
GNU predstavljajo znaten del celotnega sistema Linux in vecino
tistega, s cimer se sooca koncni uporabnik). Trenutno so v
slovenscino ze prevedena sporocila za naslednje pakete GNU:
enscript, fileutils, gettext,
grep, hello, recode in tar.
Z nastavitvijo spremenljivke okolja
LANG=sl
bodo programi iz teh paketov izpisovali slovenska sporocila
namesto angleskih.
Razprava o poslovenjenju projekta GNU poteka med prejemniki
elektronskega spiska <sl@li.org>, nanj se lahko
narocite tako, da na naslov
sl-request@li.org posljete vrstico
subscribe
v telesu sporocila.
Pomoc prostovoljcev, ki bi prevedli preostale pakete, ali pa se
samo zavezali za vzdrzevanje ze prevedenih, je nadvse zazelena.
Vabljeni!